Beli kruh, črni kruh in polnozrnati kruh pekarne Grosuplje

Beli kruh je izdelan iz rafinirane pšenične moke, torej iz pšeničnih zrn, ki so predelana tako, da so odstranjeni otrobi in kalčki. Ima manj vlaknin od temnega, saj so te odstranjene med samo predelavo. Kvasni nastavek mu daje zračnost, mehkobo, svežino, aromo in okus, zaradi česar je zelo priljubljeno živilo. Odličen je za zajtrke, saj je beli kruh primeren za različne namaze, okusen kot priloga jedem z žara in nepogrešljiv pri različnih jedeh na žlico.

Kruh je bil ena prvih toplotno pripravljenih jedi, morda zato, ker je tudi najbolj preprost za pripravo. Vendar se je postopek sčasoma spreminjal in izboljševal. Danes ga je še vedno mogoče pripraviti na tradicionalen način, sodobne različice pa vsebujejo različne dodatke, zlasti v industrijski proizvodnji. Z dodajanjem vlaknin in semen izdelujemo polnozrnati kruh, iz temnih pirinih, pšeničnih, rženih mok pa črni kruh. V Pekarni Grosuplje si prizadevamo za združitev krušne dediščine in sodobnih trendov, v peko pa vlagamo veliko ljubezni in skrbi za zadovoljstvo naših kupcev. To se odraža na naših okusnih in kvalitetnih izdelkih, ki so sinonim odličnosti že več kot 70 let.

Ne samo beli kruh, ponudba zajema tudi kvaliteten polnozrnati kruh, z dodatki lanenih, sončničnih, sezamovih semen ali pirinih kosmičev. Polnozrnate pšenične, ržene, pirine in druge moke vsebujejo veliko vlaknin, ki skrbijo za odlično uravnavanje prebave in boljše počutje. Posebno mesto med njimi si prav zagotovo zasluži hlebček Zdravko, saj vsebuje polnozrnato pirino kislo testo z bogatim dodatkom različnih semen, kosmičev in vlaknin. Razen pirine, ne vsebuje nobene druge moke, prav tako ne kvasa, zato je odličen vir beljakovin in nenasičenih maščob, z zelo majhno vsebnostjo ogljikovih hidratov.

Tudi črni kruh brez dodatnih aditivov z imenom Matevž je eden najbolj prodajanih hlebcev. Mešanica pšenične in ržene moke mu daje naraven kiselkast okus, odlikujeta pa ga velika svežina in obstojnost. Za tiste, ki raje posežejo po manjših štrucah, pa smo izdelali pol kilogramsko Grosupeljsko črno štručko s hrustljavo skorjico in sočno sredico. Poleg različnih vrst hlebčkov in štruc smo ponosni na naše odlično pekovsko pecivo, ki ga lahko kupite tudi pakiranega, delno pečenega in pripravljenega za domačo dopeko. Tako boste imeli doma v parih minutah vedno pri roki sveže, hrustljave in dišeče žemlje ali kajzerice.

Polnozrnati kruh – najstarejše živilo iz pradavnine

Polnozrnati kruh je bil prvi krušni izdelek, ki sega daleč v zgodovino, med same začetke obstoja človeštva in poljedelstva. Dokaze o krušni peki so odkrili med arheološkimi najdbami že iz dobe neolitika, izpred skoraj 12.000 let. Takrat so ga verjetno izdelovali iz grobo zdrobljenega žita, pomešanega z vodo, nastalo testo pa so položili na razgrete kamne in ga spekli z vročim pepelom. Stari Egipčani so okoli leta 3000 pred našim štetjem prvi razvili uporabo kvasovk in spremenili prej goste in ploščate hlebce v lažji in zračni kruh z izrazito teksturo. V drugih delih sveta so se uveljavila različna žita, v vzhodni Aziji pretežno riž, v Ameriki koruza, v podsaharski Afriki pa sirek. Žita so omogočila prehrano številnim prebivalcem, kar je privedlo do nastanka civiliziranih držav.

Kmalu se je pojavil tudi kvasni nastavek, ki je pripomogel k boljši teksturi in obstojnosti. Pri tehnikah vzhajanja so uporabljali testo prejšnje peke, ki je delovalo kot kvas. Galci in Iberci so kot kvasni nastavek uporabljali peno, odstranjeno iz piva. Ljudje, ki so pili vino, so uporabljali pasto iz grozdnega mošta ali pšeničnih otrobov, namočenih v vino. Prostostoječe pečice pa so se prvič pojavile že v antični Grčiji. Že v tistih časih je obstajalo več različnih krušnih izpeljank: z medom in oljem, hlebčki v obliki gob, posuti z makom ali hlebčki, pečeni na ražnju in podobno.

Beli kruh za bogataše in črni kruh za reveže?

V srednjeveški Evropi je prestavljal pomembno osnovno živilo, vendar je imel pri uživanju obrokov tudi posebno vlogo. Uporabljali so ga namreč kot del namiznega servisa. Kos starega kruha velikosti približno 15 cm x 10 cm, je služil kot vpojni krožnik pod zaužito hrano. Ob koncu obroka so ga pojedli ali razdali revežem.

Z razvojem industrije pa se je spreminjala tudi krušna zgodba. Mlini za mletje moke so začeli delovati na paro in elektriko, kamne pa so zamenjali keramični in jekleni valji. Z intenzivno mehansko obdelavo testa se je skrajšal tudi čas fermentacije. Pričeli so uporabljati različne kemične dodatke, ki so pospešili čas gnetenja in skrajšali čas vzhajanja. Beli kruh je bil dolgo časa le živilo bogatih, medtem ko so revni jedli črni kruh. Ta miselnost se je konec 20. stoletja precej spremenila, saj ima beli veliko manjšo hranilno vrednost kot temni.

V skrbi za zdravje in boljše počutje vedno več ljudi uživa hranljiv in vlakninsko bogat polnozrnati kruh, ki je pomemben vir beljakovin in zdravih nenasičenih maščob iz različnih semen. Vsekakor je odločitev stvar posameznikovega okusa, načina življenja in nenazadnje tudi priložnosti, ob kateri uživamo to nepogrešljivo živilo. Ne glede na vse pa vam v Pekarni Grosuplje zagotavljamo odlične izdelke, izdelane na podlagi tradicionalnih receptur, osvežene z aktualnimi sodobnimi trendi in bogatimi izkušnjami na področju peke. Vabljeni v eno od številnih prodajaln po celotni Sloveniji. Pa dober tek.