Gospa Irena je v Pekarni Grosuplje na delovnem mestu poslovni sekretar. Je mamica 10. letni Nini in 12. letnemu Niku. Prosti čas najraje preživi v naravi: veliko teče, hodi v hribe, kolesari, uživa v druženju s prijatelji, prebere dobro knjigo. Za sprostitev pa tudi zelo rada speče kaj sladkega, okusnega, novega.
Pri nas je bilo od nekdaj v navadi, da je bila miza obložena za vsakršen obisk, še posebno pa med prazniki. Tudi danes se za vsako srečanje z družino, prijatelji, sorodniki potrudimo, le da sem svoje navade malo porazdelila med družinske člane. Mož je pri nas glavni kuhar. Za sladico poskrbim jaz oz. kar nekaj njih že samostojno pripravi hči Nina.
Med božično-novoletnimi prazniki imajo kar nekaj običajev, ki se prenašajo iz roda v rod. Eden takih, je peka POPRTNIKA. Pekla ga je že njena babica – očetova mama, njena mama, ki je prišla k hiši za »ta mlado«, pa je z navdušenjem prevzela vse njene spretnosti in ohranila tradicijo, za kar ji je neizmerno hvaležna.
Poprtnik je prazničen obredni kruh osrednje Slovenije. Najbolj je bil razširjen na Dolenskem območju, tam, kjer so bili doma Trubar, Levstik, Stritar. V Dobrepolju ga pečemo za praznik sv. Treh Kraljev. Nekateri ga pečejo pred vsemi tremi svetimi večeri. Ime je dobil najverjetneje po prtu pod njim. Poleg osnovnih sestavin dodamo rumenjake, maslo in sladkor, mleko, limonino lupino.
Bolj kot vse sestavine kruha je bistvo poprtnika njegov izgled, vsak okras predstavlja simbol. Motivi so tako iz živalskega kot rastlinskega sveta. Okraski so ravno tako iz vzhajanega testa. Okrasimo ga s kito, tički (ptički), rožicami, ograjo z resicami, letnico, betlehemsko zvezdo, sv. Tremi kralji. Vsak poprtnik je unikaten in vsaka gospodinja ga dela po svoje, nobena ne naredi dveh povsem enakih. Razlikuje se od hiše do hiše, vsak pa ima svojo zgodbo.
Kita in ograja z resicami je sklenjen krog, kar simbolizira povezanost družine, tičk naj bi bilo vsaj toliko kolikor je bilo otrok pri hiši ali pa vseh družinskih članov. Če poprtnik poči pomeni, da bo tisto leto prišel zet k hiši. Košček blagoslovljenega poprtnika so dobile tudi domače živali. Tudi v vodnjak so vrgli nekaj drobtin, da le vode ne bi zmanjkalo.
Peka poprtnika mi predstavlja ohranjanje kulturne dediščine (poprtnik je od leta 2013 vpisan v Registru nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo) dobroto, ljubezen, povezanost z družino, toplino, spomine na otroštvo.
Decembra 2018 je v Dobrepolju je potekala že 6 razstava in ocenjevanje poprtnikov v državnem merilu. Svoje poprtnike je prineslo 37 gospodinj iz okolice. Prav vsi so bili deležni pohval.
Z Nino sva za decembrsko razstavo imeli pravi dvoboj. Sprva sva bile mnenja, da odneseva na razstavo vsaka svojega. Nini je uspel veliko lepši, zato smo mojega še toplega pojedli, njenega pa sva odnesle na ocenjevanje. Osvojila je srebrno priznanje in vesela sem, da bo pri nas po poprtniku dišalo še vrsto let.