Ko sem še hodil v šolo, je moja pot vodila mimo hiše z nemškim ovčarjem na dvorišču. Žival me je s svojim glasnim laježem vsakič znova močno prestrašila. Potem pa sem neko jutro, še preden je on začel lajati name, sam zalajal nanj. Psa je to tako zmedlo, da ni niti pisnil, ko sem šel mimo.
– Dalibor