Današnja zgodba je zgodba gospe Joži, ki skrbi za čisto proizvodnjo v naši pekarni. V življenju je premagala veliko ovir, kljub temu ostaja optimistična in energična. Svoje dela opravlja z veseljem in vseskozi v proizvodnji spremlja delo pekov. Povpraša jih za nasvet in nato pridobljeno znanje poskuša uporabiti doma, ko pripravlja dobrote iz krušnega testa.
Spoštovanje do kruha in ljubezen do peke so mi vcepili že moji starši. Prihajam iz kmečke družine, kjer je bilo velikokrat pomanjkanje. Vse življenje sem preživela na kmetiji in tako spoznala koliko napora je potrebno, da imamo svež kruh na mizi. Oče je zaoral zemljo, posejal in požel žito, ga odpeljal v mlin in šele nato je mama doma v »mentrgi« zamesila kruh ter ga spekla v krušni peči. Po hiši je ves dan dišalo po kruhu in to je bil za nas otroke praznik.
Gospa Joži še vedno živi na kmetiji in nadaljuje s tradicijo pečenja kruha. Je ponosna babica petim vnukom in aktivna članica Društva podeželskih žena Sončnica. Na državnih tekmovanjih pobirajo lepe nagrade, vsako leto pripravijo razstavo Velikonočne jedi v Mestni knjižnici Grosuplje, značilne jedi za največji krščanski praznik.
Zadnja leta uživa v pripravi in pečenju flancatov. Flancati spadajo med tipične slovenske jedi in na širšem področju Dolenjske, so jih vedno pripravljali za pusta. Njihova oblika je štirioglata in na sredini so prerezani. Zanje se uporabi enako testo kot za krofe.
Želela sem se naučiti delati krofe. Od sodelavca sem dobila recept za krofe, ki pa mi žal niso uspeli. V trenutku neuspeha sem se odločila, da nadaljujem z obliko flancata. Res, že na pogled so bili prekrasni, ko pa jih je pohvalila še družina sem vedela, da so flancati zdaj moja priljubljena sladica.
Flancate vedno peče zadnje ure pred pogostitvijo, ker so najboljši še malo topli in ponavadi jih zelo hitro zmanjka.
Recept je sila preprost, ampak ne uporabljam nobenih električnih aparatov za mešanje, vse delam ročno. V toplo mleko dodam rumenjake, sladkor, rum, sok limone, vanilin sladkor in zmešam. V tekočino dodam še kvas, ko vzhaja, vse skupaj vlijem v moko. Sestavine zamešam v gladko zmes in nato se delo začne. Ročno stepam toliko časa, da začne testo odstopati od kuhalnice. Tako so ga pripravljale naše mame in vedno so morala biti zaprta vsa okna in vrata, da se testo ni »prehladilo«. Testo pustim vzhajati. Po vzhajanju ga stresem na mizo, razvaljam na 0,5 mm debelo in razrežem s koleščkom, pustim, da še enkrat vzhaja. Postopek cvrenja je enak kot pri krofih, flancate položim v vroče olje, jih pokrijem, da še malo vzhajajo in nato obrnem. Po pečenju jih pustim, da se ohladijo in posujem s sladkorjem.
Gospa Joži se nasmeje in pove, da ko na delovnem mestu omeni pripravo flancatov , se vedno oglasi sodelavka, ki reče:» Ali greš delati štraube?« To v zasavskem narečju pomeni flancati.