Martin je pred 15 leti je kot štipendist prišel na delo v proizvodnjo PG. Po izobrazbi je pek, specializiran v peki kruha in pekovskega peciva. Pred 6 leti so ga v svoje vrste povabili mojstri peki, ki ustvarjajo ter ohranjajo kulturno dediščino v pekarni. Z veseljem se jim je pridružil, kajti nenehno išče nove izzive.
V njegovem zasebnem življenju mu je sedaj njegov največji izziv sinček Aleš. Martin ni le izvrsten pek, ampak tudi aktiven član v PGD Stična, kjer je član poveljstva in specializiran za izolirane dihalne aparate (IDA) in mlade pripravnike.
Martin pravi:
Pomembna mi je krušna dediščina, saj pravijo, če veš iz kje prihajaš, veš kam greš. Izziv mi je, da lahko iz navadnega testa za kruh z oblikovanjem in pletenjem ustvariš tako zanimiv izdelek, ki nosi neko sporočilo.
Ljubezen do peke sem spoznal že pri praktičnemu pouku. Všeč mi je bilo, da sem lahko konec dneva pokazal svoj izdelek, ki mi ga je uspelo narediti s svojimi rokami. S tem sem poudaril ves svoj trud, ki sem ga vložil v končni izdelek in ob tem občutil neizmerno veselje. Sem perfekcionist in vedno dam vse od sebe, da pripravim oz. pokažem izdelek, ki mi je v ponos.
V delu, ki ga opravljam, zelo uživam in si ne predstavljam svojega življenja brez njega. Služba in hobi se mi vseskozi prepletata in mi dajeta energijo, saj so si stvari, ki jih počnem podobne oz. se prepletajo tako kot pletenica: delo s sodelavci (povezanost, zaupanje), predstavitev veščin (predstavitev peka v osnovnih šolah- mentor v gasilskih vrstah). Všeč mi je pregovor- misel »Rodiš se gasilec« in lahko bi enako veljajo za peke »Rodiš se pek«. Ker tudi v tem poklicu moraš delati s srcem. In dokler delaš s srcem se to izraža tudi v tvojih izdelkih.
Krušno dediščino zdaj prenaša tudi preko prodaje v trgovine, kjer zadnja leta kot inštruktor dopeke svetuje trgovkam o pravilni peki kruha na prodajnih mestih. S tem svojim delom pripomore, da lahko kupci tudi na prodajnem mestu kupijo kakovosten in vedno svež kruh.
Najbolj ponosen sem, ko mi uspe narediti tribarvni hlebec, ki so ga ustvarili v skupini rokodelcev in ga redno pripravljam za razne razstave, dogodke …
Pri pripravi hlebca se vse začne s pripravo testa, najprej zamesim testo za kruh, ga gnetem in pustim vzhajati. Nato je na vrsti oblikovanje, ki mi predstavlja največji izziv. Celotno delo poteka od 3 do 4 ure, odvisno od velikosti hlebca. Tribarvni hlebec predstavlja raznolikost in simboliko. Vanj je vpletena pletenica, na vrhu pa ga krasijo rože, ptički, zajčki- odvisno za katero priložnost je pripravljen. Hlebec zahteva kar nekaj posebnosti. En del testa je potrebno obarvati s praženim ječmenom in s tem pridobi lepo temno rjavo barvo, kar lepo prikaže raznolikost. Hlebec je napihnjen in s tem pride do izraza pletenica, ki je pletena okoli njega- govorimo o izboku. Na njem so 3 rožice kot osnovna dekoracija. Ostala dekoracija je odvisna od namena in se jo pripravi iz mrtvega testa. To pa je testo samo iz moke in vode brez kvasa in je zelo izrazite bele barve. Testo uporabimo za dodatne rožice, ptičke (simbol ljubezni, ki so jih delali za Gregorjevo, za poroko, za rojstvo otroka), …..Ker je mrtvo testo bele barve, pridejo okraski do izraza, saj so položeni na temni hlebec z rumenkasto pletenico.
Martin rad poudari, da vsi ti elementi na hlebcu izhajajo iz naše bogate kulturne dediščine, na katero v teh časih malo pozabljamo. Njemu so ti elementi poseben navdih, saj jih ustvarja s srcem. Ponosen je, da lahko nadaljuje delo svojih predhodnikov, ki so mu zaupali in tako pokaže svojo predanost do ohranjanja krušne dediščine, ki se na koncu odraža na samem krušnem izdelku.