Pirin kruh je poznan že zelo dolgo. Piro naj bi v Egiptu pridelovali že pred 8000 leti in je vseskozi veljala za zelo cenjeno. Je sorodnica pšenice in prav zaradi nje je kasneje skorajda zatonila v pozabo, kar je bilo najbolj opaziti v času industrializacije kmetijstva. Zakaj? Glavni razlog je, da je mogoče pridelati veliko več pšenice, saj bolje reagira na kemična gnojila, medtem, ko je pira nanje odporna. Prav zato velja za ekološko žito in za eno izmed najbolj zdravih. Pri slednji je potrebno posebej odstraniti lupine – zaščitne prevleke sredice, pri pšenici ne, zaradi česar so postopki predelave zahtevnejši.
V zadnjih letih pa se je razmišljanje popolnoma spremenilo. Pirin kruh in testenine so postali izjemno priljubljeni in cenjeni, ljudje so se začeli zanimati za zdravo hrano. Na splošno velja, da je pira zelo trpežna in odporna na vremenske vplive. Lupina, ki obdaja zrnje, le-tega ščiti pred škodljivimi snovmi v zraku. Pražito je zaradi nje bolj odporno in manj dovzetno za bolezni. Raste lahko tudi na kamnitih, revnih tleh in je zaradi svoje odpornosti na gnojila primerno za vodovarstvena območja. Več kot odlično je za ekološko kmetovanje in pirin kruh iz ekološke kmetije je še boljši.
Žito je izjemno priljubljeno zaradi svoje vsestranskosti, poleg tega je lahko prebavljivo ter vsebuje več in boljše beljakovine kot pšenica. V njem se nahajajo tudi vitamini B2, B3, B6, A, C, E, natrij, kalij, kalcij, fosfor, magnezij, cink, železo, baker, mangan, silicij – vse v zdravih količinah in vse kar telo potrebuje.
Pirin kruh iz naše Pekarne Grosuplje je izdelan iz 100 % pirine moke. Dodano mu je naravno pirino kislo testo, po površini je posut s kosmiči, vsebuje pa še kvas, jodirano sol in sončnično olje. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin, le-ta pozitivno vpliva na mnoge zdravstvene težave.
Če boste uživali polnozrnat pirin kruh, boste zmanjšali tveganja za debelost, bolezni srca in sladkorno bolezen tipa 2. Razvrščena po glikemičnem indeksu, polnozrnata moka starodavnega žita, zmerno vpliva na raven glukoze v krvi. Nasprotno pa rafinirana pira povzroči hiter porast ravni sladkorja v krvi, zato je zagotovo bolj zdravo uživanje polnozrnatega pirinega kruha.
Moko pa ni mogoče uporabiti le za pirin kruh, uporabite jo lahko za vse kar je povezano s kuhanjem in peko, saj se pogosto uporablja kot alternativa univerzalni moki. Z njo boste ustvarili odlične piškote, vaflje, mafine, biskvite in drugo sladko in slano pecivo. Kljub temu pa bodite pazljivi, saj vsebuje gluten.
Koruzni kruh je pri nas izjemno priljubljen. S svojim sladkastim in polnim okusom ter vonjem po koruzi obogati izkušnjo pri jedi. Je sočen in mehak ter zato drugačen od drugih vrst. Vsebuje vitamine, minerale in vlaknine in je za mnoge ljudi lažje prebavljiv kot pšenični. Razlog za to je, da koruzni kruh ne vsebuje glutena, kljub temu pa ni zbit ter dolgo časa ostane svež.
Tudi koruzna moka, ki izvira iz Mehike, je znana že preko 7000 let. Iz nje je mogoče pripraviti številne dobrote. Seveda je vsem najbolj poznan koruzni kruh, ki je svež in topel najboljša izbira za zajtrk. Ta se prav tako odlično poda k enolončnicam, je najboljša podlaga za sirne namaze, paštete, suhomesnate izdelke, skupaj z golažem pa je sploh najboljša kombinacija, ki razvaja še tako zahtevne okuse. Iz koruzne moke je mogoče pripraviti tudi pecivo, tortilje, torte in druge sladice ter seveda žgance, kot prilogo jedem ali kot samostojno jed.
Če niste občutljivi na gluten, je priporočljivo koruzno moko kombinirati z drugimi vrstami, da bo ta mehkejši in voljan. V naši ponudbi lahko najdete Hudo koruzno štručko, ki vsebuje tudi pšenično sladno in polbelo moko, dodana so sredstva za vzhajanje, sladkor, sončnično olje, sol in druge sestavine. Štručki doda piko na i koruzni zdrob, ki je posut po zapečeni skorjici. Izberete lahko tudi Babičin koruzni kruh, ki se ponaša z mehko in sočno sredico ter simpatično pravokotno obliko.
Rženi kruh Korošec je izdelan iz najmanj 80 % ržene moke. Njegov okus je rahlo kiselkast, zaznati je tudi blag okus po kumini, ki k obedu prinese domačnost. Pečemo ga po klasičnem postopku, zato dolgo ostane svež in mehak. Mehak je tudi zaradi dodanega naravnega kislega testa, pšenične polbele moke in posnetega mleka v prahu. Vsebuje veliko vlaknin in manjše količine cinka, kalcija, fosforja in drugih elementov.
Danes, ko se ljudje zavedajo kako pomembna je zdrava prehrana, rženi kruh najde pot v marsikatero jedilnico. Bogat je namreč z magnezijem in vitamini skupine B. poleg tega spodbuja razvoj mlečnokislih bakterij, ki blagodejno vplivajo na črevesje. V primerjavi z belim, je rženi kruh temnejši in ima gostejšo teksturo, prav tako je nižji kot običajni pšenični. Vsebuje manj glutena, kljub temu pa ni priporočljiv za ljudi, ki so preobčutljivi nanj, ali imajo celiakijo.